EKOS - Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov NIB

12/08/2026

Predstavljamo prvo znanstveno objavo o uporabi pasivnega akustičnega monitoringa (PAM) na Slovenskem, ki je pravkar izšla v reviji Natura Sloveniae. Zadnjih nekaj let smo na Ekosu aktivno razvijali metodo PAM za spremljanje ogroženih vrst ptic s poudarkom na sovah 🦉 in zbrali res obsežno zbirko posnetkov, v pričujoči študiji (povezava v komentarjih) pa smo na podlagi dela zvočnega gradiva s planote Dobrovlje pokazali, da je lahko ta metoda znatno učinkovitejša od standardne metode popisovanja, ki se zanaša na izzivanje sov s predvajanjem oglašanja. Potrdili smo prisotnost lesne sove (na posnetku), kozače, malega skovika in koconogega čuka, nenadejano pa na eni lokaciji tudi zelo pevsko razpoloženega samca velike uharice, vrste, ki na območju doslej še ni bila odkrita. PAM je v tujini že uveljavljen pristop, vendar se uporablja predvsem za ptice pevke in študij na sovah je zgolj peščica. Pričujoča študija torej izboljšuje poznavanje in hkrati predstavlja nov korak pri uvajanju učinkovitega sodobnega pristopa za spremljanje ogroženih živalskih vrst tudi pri nas.

Tokrat smo oglašanje iskali še "peš", z ročnim pregledovanjem posnetkov in označevanjem klicev sov, v nadaljevanju pa bomo predstavili tudi uporabo računalniških algoritmov za samodejno prepoznavanje oglašanja. Sledite tej strani za še več objav na to temo!

10/08/2026

Urban Dajčman se ukvarja predvsem z ekologijo plazilcev, mehanističnim modeliranjem in vplivi podnebnih sprememb na medvrstne odnose.

03/08/2026

Zakaj plamenci stojijo na eni nogi? 🦩 Prisluhnite razlagi Ekosovega ornitologa Davorina Tometa v oddaji Radiovedni na Valu 202.

Poleti so plamenci skoraj povsod. Kot motivi na napihljivih blazinah, kopalkah, brisačah in drugih počitniških pripomočkih. Pravi plamenci pa medtem stojijo v plitvih lagunah, pogosto kar na eni nogi. Zakaj jim takšen položaj ne predstavlja nobene težave, kaj imajo pri tem opraviti hladna vod...

29/07/2026

Še vedno se lahko pridružite akciji občanske znanosti v okviru projekta beeguards in pomagate bolje razumeti odnose med opraševalci. 🌸🦋

👉 Kako sodelovati?
• Opazujte cvetoče rastline v svoji okolici,
• Preštejte različne opraševalce, ki obiskujejo cvetove,
• Zbrane podatke vnesite v spletni obrazec.

⏱️ Za posamezen popis potrebujete le nekaj minut svojega časa, vaš prispevek pa bo pomembno prispeval k raziskavam opraševalskih združb.

🔗 Registracija, navodila za sodelovanje in oddaja popisnega lista: https://beeguards.eu/w/

🙏 Hvala vsem, ki ste svoje podatke že prispevali. Vsako opazovanje je dragocen prispevek k boljšemu razumevanju in varovanju opraševalcev.

📧 Za dodatne informacije o projektu in občanski znanosti se lahko obrnete na: [email protected]

Hvala za sodelovanje! 🐝

20/07/2026

V okviru projekta CarEx, iz sheme Interreg Slovenija-Hrvaška, smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo s še štirimi partnerji proučevali biodiverziteto travnikov v Natura 2000 območju Kozjanski park (SI) in naravni park “Žumberak – Samoborsko gorje” (HR). V letih 2024 in 2025 smo ujeli in obročkali 75 rjavih srakoperjev (Lanius collurio). V naslednjih letih smo s teleskopi opazovali, koliko označenih osebkov se je vrnilo s prezimovanja v Afriki. Od samic se ni vrnila nobena, samcev se je vrnilo 23 %, od mladičev eden (2,4 % označenih). Vsi so se vrnili na isti travnik, kjer so bili ujeti in obročkani.

📷 Davorin Tome

16/07/2026

Kako okolje vpliva na komunikacijo kuščarjev? Nova raziskava v reviji Oikos, v kateri sta sodelovala tudi Ekosova herpetologa Anamarija Žagar in Urban Dajčman, razkriva, da so v suhih okoljih pomembnejši obstojni vonji, v gostem rastju pa izrazite barve, na komunikacijo med kuščarji pa izrazito vpliva tudi prisotnost plenilcev.

14/07/2026

Ta teden poteka na Ekosu poskus bioremediacijske sposobnosti rakov, školjk in vodnih rastlin. V akvarije dodajamo organske ostanke, ki nastajajo v ribogojnicah (iztrebki rib, ostanki hrane) in spremljamo, kako vplivajo na motnost vode ter končno količino sedimenta. Raki so talni detritivori, školjke filtrirajo vodo, rastline pa privzemajo hranila kot so dušik in fosfor, zato sklepamo, da bodo kombinacije vseh treh organizmov najbolj učinkovite pri bioremediaciji. V nekaterih akvarijih se učinki vidijo že na oko, zato upamo na uspešen potek poskusa.

Projekt PURIFICATION (Z1-60167) je financiran preko Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

10/07/2026

V skupini za biotremologijo na EKOS smo bili v preteklih dveh mesecih aktivni v okviru številnih projektov, tako na terenu kot v laboratoriju. V sodelovanju z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete UL smo izvedli pilotni poskus vpliva antropogenega hrupa na prirast lesa (Slika 1), s kolegi iz Laboratorija za energetske delovne stroje in tehnično akustiko (Fakulteta za strojništvo UL) smo v okviru temeljnega projekta ARIS J7-50042 testirali uporabo sistema za akustično lokalizacijo za namen spremljana biodiverzitete, na primeru travniških žuželk (Slika 2,3) in gozdnih ptic, v okviru temeljnega raziskovalnega projekta ARIS- J1-70031 pa smo, v sodelovanju z Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, analizirali fizikalne zakonitosti prenosa signalov v človeku skritem vibracijskem okolju žuželk (Slika 4).

Ko bodo objavljeni rezultati, se bomo pa seveda pohvalili tudi tukaj :)

06/07/2026

Puščavske zime z nizkimi temperaturami in močnimi vetrovi predstavljajo posebej omejujoče razmere za aktivnost ektotermnih organizmov, ki nimajo stalne telesne temperature. Ekosova raziskovalca Urban Dajčman in Anamarija Žagar sta na terenu v puščavi Namib spremljala namibskega dnevnega gekona (Rophtropus afer) z avtomatskimi kamerami in merilniki temperature in vlage, nameščenimi v njihovih mikrohabitatih, kar nam bo omogočilo podrobno spremljanje njihove termoregulacije pozimi. Ta raziskava bo omogočila edinstven vpogled v adaptivno vedenje in ekologijo ektotermov v puščavskem okolju ter prispevala k boljšemu razumevanju njihovega preživetja pod spreminjajočimi pogoji v prihodnosti.

Zahvala gre Gobabeb Namib Research Institute za pomoč pri raziskavah.

📷 A. Žagar in U. Dajčman