EKOS - Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov NIB

Home
Slovenia
Ljubljana
EKOS - Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov NIB

Oddelek Nacionalnega inštituta za biologijo pod vodstvom dr. Nataše Mori

20/07/2026

V okviru projekta CarEx, iz sheme Interreg Slovenija-Hrvaška, smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo s še štirimi partnerji proučevali biodiverziteto travnikov v Natura 2000 območju Kozjanski park (SI) in naravni park “Žumberak – Samoborsko gorje” (HR). V letih 2024 in 2025 smo ujeli in obročkali 75 rjavih srakoperjev (Lanius collurio). V naslednjih letih smo s teleskopi opazovali, koliko označenih osebkov se je vrnilo s prezimovanja v Afriki. Od samic se ni vrnila nobena, samcev se je vrnilo 23 %, od mladičev eden (2,4 % označenih). Vsi so se vrnili na isti travnik, kjer so bili ujeti in obročkani.

📷 Davorin Tome

16/07/2026

Kako okolje vpliva na komunikacijo kuščarjev? Nova raziskava v reviji Oikos, v kateri sta sodelovala tudi Ekosova herpetologa Anamarija Žagar in Urban Dajčman, razkriva, da so v suhih okoljih pomembnejši obstojni vonji, v gostem rastju pa izrazite barve, na komunikacijo med kuščarji pa izrazito vpliva tudi prisotnost plenilcev.

14/07/2026

Ta teden poteka na Ekosu poskus bioremediacijske sposobnosti rakov, školjk in vodnih rastlin. V akvarije dodajamo organske ostanke, ki nastajajo v ribogojnicah (iztrebki rib, ostanki hrane) in spremljamo, kako vplivajo na motnost vode ter končno količino sedimenta. Raki so talni detritivori, školjke filtrirajo vodo, rastline pa privzemajo hranila kot so dušik in fosfor, zato sklepamo, da bodo kombinacije vseh treh organizmov najbolj učinkovite pri bioremediaciji. V nekaterih akvarijih se učinki vidijo že na oko, zato upamo na uspešen potek poskusa.

Projekt PURIFICATION (Z1-60167) je financiran preko Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

10/07/2026

V skupini za biotremologijo na EKOS smo bili v preteklih dveh mesecih aktivni v okviru številnih projektov, tako na terenu kot v laboratoriju. V sodelovanju z Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete UL smo izvedli pilotni poskus vpliva antropogenega hrupa na prirast lesa (Slika 1), s kolegi iz Laboratorija za energetske delovne stroje in tehnično akustiko (Fakulteta za strojništvo UL) smo v okviru temeljnega projekta ARIS J7-50042 testirali uporabo sistema za akustično lokalizacijo za namen spremljana biodiverzitete, na primeru travniških žuželk (Slika 2,3) in gozdnih ptic, v okviru temeljnega raziskovalnega projekta ARIS- J1-70031 pa smo, v sodelovanju z Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, analizirali fizikalne zakonitosti prenosa signalov v človeku skritem vibracijskem okolju žuželk (Slika 4).

Ko bodo objavljeni rezultati, se bomo pa seveda pohvalili tudi tukaj :)

06/07/2026

Puščavske zime z nizkimi temperaturami in močnimi vetrovi predstavljajo posebej omejujoče razmere za aktivnost ektotermnih organizmov, ki nimajo stalne telesne temperature. Ekosova raziskovalca Urban Dajčman in Anamarija Žagar sta na terenu v puščavi Namib spremljala namibskega dnevnega gekona (Rophtropus afer) z avtomatskimi kamerami in merilniki temperature in vlage, nameščenimi v njihovih mikrohabitatih, kar nam bo omogočilo podrobno spremljanje njihove termoregulacije pozimi. Ta raziskava bo omogočila edinstven vpogled v adaptivno vedenje in ekologijo ektotermov v puščavskem okolju ter prispevala k boljšemu razumevanju njihovega preživetja pod spreminjajočimi pogoji v prihodnosti.

Zahvala gre Gobabeb Namib Research Institute za pomoč pri raziskavah.

📷 A. Žagar in U. Dajčman

08/06/2026

🐝🌼 Vas zanima pester svet opraševalcev?

Pridružite se akciji občanske znanosti v okviru projekta beeguards in pomagajte raziskovalcem bolje razumeti odnose med opraševalci. 🌸🦋

👉 Kako sodelovati?
• Opazujte cvetoče rastline v svoji okolici,
• Preštejte različne opraševalce, ki cvetove obiskujejo,
• Zbrane podatke vnesite v spletni obrazec.

⏱️ Za posamezen popis potrebujete le nekaj minut svojega časa, vaš prispevek pa bo pomembno prispeval k raziskavam opraševalskih združb.

🔗 Registracija, navodila za sodelovanje in oddaja popisnega lista: https://beeguards.eu/w/

🙏 Hvala vsem, ki ste svoje podatke že prispevali. Vsako opazovanje je dragocen prispevek k boljšemu razumevanju in varovanju opraševalcev.

📧 Za dodatne informacije o projektu in občanski znanosti se lahko obrnete na: [email protected]

Hvala za sodelovanje! 🐝

05/06/2026

🌊 Reke in potoki so med najbolj spremenjenimi ekosistemi na svetu. Regulacije strug, pregrade, izguba mokrišč in prekinjena povezljivost zmanjšujejo njihovo odpornost v času podnebne in biodiverzitetne krize.

Med 19. in 21. majem smo v Ljubljani organizirali mednarodni kongres »Življenje rekam« skupaj s partnerji projekta LIFE2RIVERS. Več kot 110 udeležencev iz 15 držav je iskalo skupne rešitve, kako ohranjati in obnavljati rečne ekosisteme v času okoljskih in družbenih sprememb.

Naučili smo se, da so na naravi temelječe rešitve proces usklajevanja med različnimi deležniki, ki lahko traja tudi več desetletij, se sprotno prilagaja spremembam v okolju in družbi ter hkratno izboljšuje stanje narave in varuje dobrobit človeka.

V kratkem bomo v digitalni obliki izdali Zbornik prispevkov, ter ključna sporočila za odločevalce, nazadnje še Manifest za žive reke v Evropi – slednja dva smo z udeleženci soustvarjali skupaj.

Foto: Davorin Tome

02/06/2026

Madagaskar je raj za biologe in je znan po izjemni biodiverziteti in visoki stopnji endemizma. Tudi kačji pastirji, starodavna skupina nadvse zanimivih žuželk, ki jih poznamo po čudoviti obarvanosti in zavidljivih letalskih sposobnostih, delijo izjemnost madagaskarske narave. … Ekosova raziskovalca Matjaž Bedjanič in Kuang-Ping Yu sta skupaj s kolegoma s Poljske opisala za znanost novo endemično vrsto kačjega pastirja porečnika z Madagaskarja, rezultati njihovega dela pa so bili pravkar objavljeni v mednarodni znanstveni reviji Zootaxa. Prispevek nosi polni naslov “Paragomphus matroka sp. nov.—a new Hooktail species from the rainforests of eastern Madagascar (Odonata: Gomphidae)”.

Madagascar is a paradise for biologists and is renowned for its extraordinary biodiversity and high level of endemism. Dragonflies, an ancient and exceptionally fascinating group of insects known for their beautiful coloration and remarkable flying abilities, also share in the uniqueness of Madagascar’s natural world. EKOS' researchers Matjaž Bedjanič and Kuang-Ping Yu, together with colleagues from Poland, described a new endemic dragonfly species of hooktail from Madagascar. The results of their work were just published in the international scientific journal Zootaxa. The full title of the contribution is: “Paragomphus matroka sp. nov.—a new Hooktail species from the rainforests of eastern Madagascar (Odonata: Gomphidae)”.

22/05/2026

🎋🍀 Združeni narodi so 22. maj določili za mednarodni dan biodiverzitete, z namenom boljšega razumevanja in zavedanja družbe o pomenu tega naravnega fenomena. V letu 2026 je tema, s katero skušajo pritegniti pozornost: »Lokalno delovanje za globalni vpliv«.

Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta za biologijo biodiverziteto raziskujemo dnevno, se pa vsako leto po svojih močeh pridružujemo tudi obeleževanju dneva - letos z 10-minutnim filmom o biodiverziteti z naslovom »Bogastvo travnikov, ki ga ne merimo z denarjem«.

Address

Večna Pot 121
Ljubljana
1000

Website

http://www.nib.si/oddelki/oddelek-za-raziskave-organizmov-in-ekosistemov

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when EKOS - Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov NIB posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to EKOS - Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov NIB: