22/09/2016
20. septembra je začelo delovati prvo digitalno prizemno radijsko omrežje DAB+. Ob kratki slovesnosti na oddajnem centru Nanos je generalni direktor RTV Slovenija s simboličnim pritiskom na tipko uradno zagnal oddajno mrežo, ki je sicer delovala že nekaj dni prej, kar je bilo namenjeno testiranju omrežja in vzpostavitvi povezav med radijsko hišo in oddajnim sistemom.
Razvoj digitalne radijske oddajne tehnologije se je začel že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pod okriljem inštituta IRT. V devetdesetih letih so prve države v Evropi pričele z digitalnim oddajanjem in tudi RTV Slovenija je sledila tem trendom, saj je Radio Slovenija imel že leta 1995 na testu prvo digitalno tehnologijo, ki je bila postavljena na sejmu elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Od leta 1998 je bil inštaliran oddajnik na Krvavcu, ki je v starejši tehnologiji DAB testno oddajal nacionalne radijske postaje. Testno oddajanje je trajalo kar do leta 2015, ko AKOS ni več podaljšal dovoljenja za testno oddajanje. Po dobrem letu radijske digitalne tišine je po uspešno pridobljeni koncesiji za upravljanje z multipleksom, s strani enote Oddajniki in zveze RTV Slovenija radio spet v zraku v digitalni obliki, tokrat z naprednejšim sistemom DAB+.
DAB+ deluje v SFN (Single Frequency Network), kar pomeni, da za oddajanje enega multipleksa uporablja eno frekvenco na vseh oddajnih točkah. Za razliko od sistema z več frekvencami se pri tej tehnologiji frekvence med seboj ne motijo temveč ojačujejo, kar omogoča dobro pokrivanje z radijskim signalom tudi z manjšim številom oddajnikov. V DAB+ tehnologiji se, podobno kot pri televizijskem DVB-T sistemom, oddaja multipleks v katerem je lahko zaradi uporabi naprednega kodiranja do 24 radijskih programov. Število programov v multipleksu je odvisno od bitnih hitrosti, ki jih posamezen program uporablja. Torej več programov, nižje bitne hitrosti za posamezen program in posledično nižja kakovost zvoka in obratno.
Multipleks R1 DAB+ omrežja deluje na VHF frekvenci 215,072 MHz. V multipleksu se že oddajajo štirje nacionalni programi Radia Slovenija, ki jim pravico gostovanja daje zakon o RTV Slovenija. Poleg tega bo v naslednjih tednih ali mesecih v multipleks vključenih še 9 komercialnih radijskih postaj. DAB+ uporablja HE AAC v2 kodiranje, kar omogoča dobro kvaliteto zvoka pri relativno nizki bitni hitrosti.
Kaj ponuja DAB+
Boljši zvok
Radio Slovenija uporablja 96 kBps in 112 kBps s čimer se zagotavlja boljši zvok kot ga ponuja FM oddajniška mreža, ki omejuje zvok na 15 kHz. Pri DAB+ te omejitve ni in frekvenčni razpon dosega 20kHz. S prehodom na linearno produkcijo na Radiu Slovenija v prejšnjem letu, se tudi na izvoru zagotavlja pogoje za kvaliteten zvok.
EPG
V sklopu elektronskega programskega vodiča se, poleg pregleda sporeda, omogoča tudi opis posamezne oddaje in snemanje določene oddaje na sprejemnikih, ki to omogočajo.
Dynamic lable +
Prikaz aktualnih sporočil do 128 znakov o predvajani trenutni vsebini (glasbi) in naslednji vsebini. Možnost urejanja vsebine po kategorijah in podkategorijah. Tagging za dostop do dodatnih vsebin predvajane vsebine preko interneta v primeru hibridnega radia.
MOT
Slike v obliki Slideshow-a, ki se nanašajo na trenutno vsebino ali na program.
Journaline
Kratke tekstovne vsebine v obliki RSS feed-ov za aktualne novice, vreme, borzo…
TPEG
Sistem za posredovanje prometnih informacij v povezavi z navigacijo.
DAB+ omogoča tudi prenos prostorskega zvoka in podcasting katerih uvedba, predvsem slednjega, je vprašljiva zaradi lažje dostopnosti preko interneta v sklopu hibridnega radia.
Slabosti DAB+
Večja poraba energije pri sprejemnikih.
Cena sprejemnikov.
Razširjenost oddajniške mreže (kar se bo sčasoma popravilo).
Programi Radia Slovenija so trenutno opremljeni le z logotipom programa in pred pripravljenim tekstom. V naslednjih dneh se bodo teksti zamenjali z naslovi vsebin in izvajalci, s prometnimi informacijami, z aktiviranjem journaline in dodanimi slikami oziroma logotipi posamezne oddaje. Kasneje bodo dodane slike izvajalcev in voditeljev programa.
