15/02/2024
🎯😎
Lani jeseni naju je s Katjo (kot že velikokrat prej!) na svojo jadrnico povabil na lov na skuše v Tržaškem zalivu moj prijatelj iz mladosti, Jure. Pred dolgimi leti je ustanovil super uspešno IT podjetje ‘Our Space Appliances’ ki danes posluje več kot odlično, on pa si zdaj vzame malo več časa zase in za svoje hobije. In ribolov je eden izmed njih … Ne da bi se hvalil (no, malo pa vseeno se ….) smo na trnek ujeli res, res veliko skuš. Nič kapitalnega, a vseeno dovolj, da sva si s Katjo do vrha napolnila zmrzovalnik. In med tem, ko smo na palubo vlekli ribe smo se pogovarjali predvsem o tem kakšna je danes kibernetska varnost. Podjetje Our Space Appliances je namreč vodilno na tem področju in med njihovimi večjimi strankami so npr. Nuklearna elektrarna Krško, več slovenskih bank, Kolektor, Hidria in še bi lahko našteval. In ko slišiš zgodbe, kaj vse so danes sposobni pokvarjeni hekerji velikih kalibrov te spreleti srh. Goljufije in vdori v največje računalniške sisteme so postali multimilijardni posli, nobene izjeme niso tudi velika slovenska podjetja, ki so prav tako tarče teh napadov, zaščita pa je neizmerno težka. In vedno težja bo … Beseda je dala besedo in Jure se je prijazno ponudil, da mi delno sponzorira moj t.i. dodatni 'backup' (varnostno kopijo po domače). Kljub temu, da že imam online shranjevanje vseh podatkov na svoj strežnik v realnem času (ki je nevidno povezan s še enim mojim varnostnim strežnikom, ki je postavljen nekje v Ljubljani!) me je pri vseh teh ukrepih prepričal, da je še vedno najvarneje shraniti vse podatke na tisti klasični in preverjeni način … Na nek prenosni vir za shranjevanje, ki ga potem izključiš iz računalnika in odneseš, k nekomu, ki mu dovolj zaupaš. Doma tega ne smeš hraniti zaradi požara ali pa kakšnega odbluzenega džankija, ki ti ukrade in formatira hard diske, potem pa jih za nekaj evrov proda na Bolhi. Zakaj sploh taka skrb? Če imaš 40+ let dela v obliki fotografij shranjenega v enem boksu polnem elektronike se moraš zavedati, da to lahko v hipu tudi izgubiš. Ali kot smo rekli včasih: »Sploh ni vprašanje ALI boš enkrat izgubil vse podatke na računalniku, vprašanje je samo KDAJ jih boš izgubil!« In če bi se to zgodilo meni, mi ne preostane nič drugega, kot da iz računalnika populim vse kable, jih zavežem na kakšen tram in se obesim. In smo se vrgli na delo … V črno kovinsko škatlo smo nametali najnovejši procesor 'ne vem več katere generacije', 40TB diskovja, grafično kartico zaradi katere bi zagrizeni igričarji drug drugemu izpraskali oči, s toliko delovnega spomina, da mogoče sploh ne bi rabil trdih diskov, pa še š čim, kar celotno zadevo pohitri. In kot sem že rekel, stari diski polni podatkov pa so romali v prijateljevo omaro pri njemu doma. In rezultat te akcije? Od zdaj naprej spim precej bolje …
To fotografijo sva s Katjo posnela in računalniško obdelala kot fotko za članek v spletnem časopisu 'Alternator - misliti znanost'.
